Domov » Orlek » Dogodki v Orleku » Obeležili smo 60-letnico spomenika NOB v Orleku

Obeležili smo 60-letnico spomenika NOB v Orleku

Spomenik padlim v NOB - slikano 29. Julij 2014
Spomenik žrtvam NOB postavljen leta 1954.

Obeležili smo 60-letnico spomenika NOB v Orleku

Vaška skupnost Orlek je v nedeljo 29. junija 2014 v sodelovanju s sežansko občino in Združenjem borcev za vrednote NOB Sežana skrbno pripravila slavje ob 60-letnici postavitve spomenika žrtvam NOB in fašističnega terorja, ki se ga je udeležilo več kot 600 prisotnih, predvsem domačinov, borcev in zagovornikov vrednot NOB kot tudi predstavnikov domoljubnih organizacij in praporščakov.

Preko 600 prisotnih na slovesnosti
Velika udeležba na slovesnosti, preko 600 prisotnih.
Olga Husu in Igor Rojc
Olga Husu in Igor Rojc

To je bila tudi priložnost, da so se znova srečali s partizansko in revolucionarno pesmijo, s katero nas že vrsto let razveseljuje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. V programu, ki ga je za to priložnost oblikovala v Orleku rojena Iris Birsa, pa so sodelovali še člani Kraškega pihalnega orkestra iz Sežane pod taktirko Iva Bašiča in recitator Igor Rojc. Največ pozornosti in aplavza pa je doživel govor domače državne poslanke dr. Ljubice Jelušič, ki je poudarila trdnost in klenost kraškega in primorskega človeka.
Tako kot prva dva sogovornika sežanski župan Davorin Terčon in predsednik sežanske borčevske organizacije Bojan Pahor se je tudi Jelušičeva zazrla v kruto zgodovino Primorske, ki jo je doživljala tudi majhna kraška vasica Orlek, ki je v času fašizma delila usodo z mnogimi primorskimi vasmi, ko je potekala raznarodovalna politika v polnem smislu. “Tudi v Orleku so bila prepovedana prosvetna društva, ukinjena slovenska šola, zaposlene v državnih podjetjih (predvsem v železnici) so Italijani preselili v osrednjo in južno Italijo…

Davorin Terčon
Davorin Terčon

Primorci ne pristajamo na izkrivljanje zgodovine. Če se nam karkoli prikriva, začnemo po preteklosti brskati sami. In to ne zato, da bi ohranjali stare zamere, če so bile, ampak da bi razumeli, kako se obnaša človek v dobrem in slabem. Ko to vemo in razumemo, nas prihodnosti ni več strah,” je poudarila Jelušičeva.
Tudi Orlečani so bili množično vključeni v enote NOV in partizanske odrede. V teh enotah se je borilo 25 vaščanov, ostali so aktivno sodelovali kot obveščevalci, kurirji ali člani OF in Zveze komunistične mladine. Nekaj vaščanov je svoj boj plačalo z deportacijo v taborišča, nekaj pa tudi s svojimi življenji,” je med drugim naglasil Bojan Pahor.

Bojan Pahor
Bojan Pahor

Življenja med NOB je izgubilo sedem Orlečanov: Mirko Stojkovič-Mihatov, Jožef Husu-Majden, Emil in Anton Sanič- Sančev, Katarina Husu-Majdna, Rudolf Stojkovič-Mihatov in Milan Zlobec-Tišlarjev. Tem vaščanom so devet let po končani vojni vaščani postavili spomenik, ki je enkraten med spomeniki NOB. Ne le, da je posvečen žrtvam fašizma, ampak je tak prvi spomenik, postavljen tik ob slovensko-italijanski meji. Orlečani so se spet izkazali za posebneže, trmaste in vztrajne. Spomenik so klesali v podzemni kraški jami. Glavni steber spomenika je kraški kapnik, ki je bil posebej obdelan in oklesan pod zemljo, nakar so ga domačini s posebno previdnostjo, ovitega v slamo, izvlekli 8 metrov visoko iz jame. Z volovskimi vpregami so ga pripeljali do kala. Postavljen je na mestu, kjer je bil nekoč kal za napajanje živine.

dr. Ljubica Jelušič
dr. Ljubica Jelušič

Če ne bi bilo domačinov, predvsem pa mladih, bi zgodovina šla v pozabo. Zato je potrebno izpostaviti prizadevnost domačinov iz Orleka, ki se niso vdali ob molku uradne šolske zgodovine. Iz drobcev zgodovinskih zapisov in pripovedovanj svojih vaščanov, posebej najstarejšega med njimi, Franca Pirjevca, so mukoma sestavili zgodbe o vojnih spopadih in borcih v svoji okolici. Tudi naši otroci se učijo iz učbenikov zgodovine, kjer se vse bolj molči o času po 2. sv. vojni, da ne govorimo posebej o molku glede osamosvojitvene vojne. Ta molk in zamegljevanje omogočata na dolgi rok, da vztrajajo v zavest ljudi tisti, ki zgodovino, tisto pravo z dejstvi, zlorabljajo in jo poskušajo prevrednotiti. Če naši otroci ne bodo poznali vseh dejstev, ne bodo mogli tehtati med izkrivljenimi in pravimi resnicami. Tudi ljudje, ki prihajajo živet med nas iz drugih delov sveta, si ne bodo mogli ustvariti prave podobe o naši preteklosti.,” je dejala Jelušičeva. Bogata zgodovina Orleka pa je zapisana v obsežni z več kot 360. strani obsežni monografiji Orlek in Orlečani, ki je izšla konec leta 2012 izpod peresa Iris Birsa.

Slavnostni govorniki
Organizatorka Iris Birsa in gostje dr. Ljubica Jelušič, Davorin Terčon, Bojan Pahor, Leopold Tavčar in Franc Pirjevec

Delegacije, med njimi tudi Franc Pirjevec s soborcem Leopoldom Tavčarjem-Gašperjevim, so položile vence pred spomenik NOB. Dvourni program, ki ga je pripravila domačinka Iris Birsa, povezovala pa Olga Husu in Igor Rojc, ki je tudi odigral vlogo recitatorja, so s partizansko in domoljubno pesmijo oblikovali člani sežanske Kraške pihalne godbe in pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki so zaključili s primorsko himno Vstajenje Primorske.

Kraška pihalna godba in Tržaški Partizanski Pevski zbor Pinko Tomažič
Kraška pihalna godba in Tržaški Partizanski Pevski zbor Pinko Tomažič

Domačin Ludvik Husu pa je pripravil razstavo fotografij ob postavitvi spomenika NOB v Orleku. Sledilo je družabno srečanje, ki so ga vzorno pripravili domačini.

Ludvik Husu je pripravil razstavo fotografij
Ludvik Husu je pripravil razstavo fotografij.

Besedilo: Olga Knez

Fotografije: Dejan Renčelj in Marja Oman (klikni na fotografije za ogled v večji velikosti)

Dodatno: kratek video posnetek prireditve, avtor posnetka Ljubo Sever:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja