Domov » O knjigi Orlek in Orlečani » Predstavitev knjige v Kosovelovi knjižnici v Divači

Predstavitev knjige v Kosovelovi knjižnici v Divači

Predstavitev knjige v Divači
Avtor fotografije: Dušan Savov

Predstavitev knjige Orlek in Orlečani v Kosovelovi knjižnici v Divači, 17. maj 2013

V prelepem sončnem popoldnevu smo se zbrali v Kosovelovi knjižnici v Divači. Knjižničarka nas je toplo sprejela. Prostor je bil že pripravljen, knjiga Orlek in Orlečani je bila izpostavljena na vidnih mestih. Prihajajoči udeleženci so si jo že pred predstavitvijo ogledovali. Bili so prijetno presenečeni nad njeno vsebino, obliko in obsežnostjo.

Navzoče je nagovorila knjižničarka Tanja Bratina Grmek in Dušan Savov. Kulturni program so oblikovali: Maurizio Marchesich na harmoniki, Erik Birsa na flauto, Kosovelovo poezijo je brala Olga Husu, saj prihodnje leto slavimo 110–letnico njegovega rojstva. Z avtorico se je pogovarjala Vlasta Race Boljunčič.

Naše snidenje je izzvenelo radostno, prijazno, predvsem pa sproščujoče.

Avtorica Iris Birsa je predstavila svojo knjigo Orlek in Orlečani, knjigo o vasi in vaščanih, ki so na svojstven način zaznamovali svoja življenja in človeške usode v prostoru in času.
Njeno rojstvo je za kraško vasico neprecenljivo bogastvo in izjemno delo, v ponos vsem rodovom Orlečanov.

Predstavitev knjige v Divači
Avtor fotografije: Zdravko Husu

Jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, je naša največja dragocenost, kajti v njem se izraža tudi del kulturne dediščine naroda.
In prav zato, ker moramo svoj jezik spoštovati in negovati, so ta dan prijateljevale govorjene, brane in zaigrane besede. Njihova moč sede v prostor in čas, živi med ljudmi in za njih, a ni vseeno, kakšne si izrekamo.
Le svetle besede se prelivajo v mavrico, v vseh barvah in odtenkih, dišijo po pomladni igrivosti, so močne in zdrave, polne navdiha in sončnih poletov, žarijo nasmejano, toplo in prijazno, spoštljivo in dragoceno, so okrogle in izbrane. Prav je, da se besede poiščejo, kajti osamljene hitro venejo in odcvetijo.
Na svoji poti pogumnega ustvarjanja jih je avtorica vztrajno prebujala in si jih skrbno zapisovala. Radi rečemo: Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka ali Drevo požene korenine, besede rastejo v spomine. Nastala je monografija vasi. Delo je bilo zelo zahtevno in odgovorno. Obiskovala je Orlečane in ti so ji pripovedovali o svojih prednikih, ji dovolili brskati po zasebnih dokumentih in listinah, v starih albumih so še vedno hranili unikatne fotografije. Dokazljive in preverljive vire je našla v različnih arhivih.
Avtorica je potovala daleč, zelo daleč v preteklost. Iskala je zgodovinsko resnico o izrečenem in zapisanem. Njena knjiga je kot mehka preproga, po kateri se sprehodimo z občutljivo tankočutnostjo, saj so niti, ki jo sestavljajo, prepletene v spoštljive življenjske zgodbe in usode ljudi. V zakladnico zapisanega smo dodali še eno knjigo in jo vtkali v zgodovino narodove pisane vezenine.

Predstavitev knjige v Divači
Avtor fotografije: Olga Knez