Domov » O knjigi Orlek in Orlečani » Predstavitev knjige v Orleku

Predstavitev knjige v Orleku

Predstavitev knjige Orlek in Orlečani v Orleku

Predstavitev knjige v OrlekuZa Orlečane je bil 16. december 2012 pomemben dan. Ta dan je ugledala luč sveta knjiga Orlek in Orlečani, ki je nastajala od leta 2010. V ta projekt so se prostovoljno vključili Orlečani, pomagali so tudi zunanji sodelavci.

Številne zbrane v vaškem domu “pri Lužcii” je nagovorila avtorica Iris Birsa. Ob pogledu na knjigo, ki smo jo vsi tako težko pričakovali, se je spontano razlegel bučen aplavz, tudi solz sreče ni manjkalo.

Predstavitev je obogatil kulturni program, v katerem so sodelovali: Ženski pevski zbor Dotik, Olga Husu, ki je brala verze našega kraškega pesnika Srečka Kosovela, harmonikarja Jan Jazbec in Niko Poles. Prisotne sta nagovorila tudi Dušan Savov – predsednik društva Orlek.si, ki je omogočilo izid knjige, Sandi Juren – predsednik vaške skupnosti. Z avtorico se je pogovarjala ga. Vlasta Race Boljunčič.

Imeli smo čast poslušati nagovor najstarejšega 84 – letnega vaščana g. Franca Pirjevca, ki je v svojem govoru med drugim dejal: “..knjiga ni samo zapis za enkratno branje, to je obelodanjeno izročilo dela in gospodarjenja…nekateri opisani dogodki so primerljivi z razmerami današnjega časa in časa, ki ga bodo živeli tudi naši zanamci….knjiga je velika pridobitev za naš kraj in bi jo lahko poimenovali: Spričevalo Orleka in Orlečanov.”
Svoj govor je zaključil z mislijo Prežihovega Voranca: “Kar delamo v življenju ne počnemo zato, da bi bilo naše ime čaščeno ali za nagrado. Delo mora postati življenje naše duše. Človek brez duše je samo mašina in orodje.”
Franc Pirjevec se je za “rojstvo” knjige zavzel s svojo predanostjo, modrostjo, znanjem in pisnimi prispevki o pregledu življenja in navadah Orlečanov skozi stoletja.

Med kulturnim programom se je marsikomu utrnila solza in prav je tako. Ni veliko vasi, ki se lahko pohvalijo s svojo knjigo, zatorej, bodimo nanjo ponosni, saj je v njej zbrana naša orleška zgodovina. Brez zgodovine ni prihodnosti in mi jo imamo zapisano za vedno.

Na predstavitvi so bili prisotni naši prijatelji od blizu in daleč. Ni manjkalo tudi prijateljev iz vasi, ki so sedaj v Italiji: Trebče, Gropada, Bane, Fernetiči, Padriče, pred vojno smo živeli v enotnem kulturnem in življenjskem prostoru, ki ga je ločila meja po drugi svetovni vojni.

Ga. Neva Husu iz Banov, je poskrbela, da smo videli njihove narodne noše.

V zahvalo je zapisala: “…po ustnem izročilu smo od zmeraj vedeli, da so naši predniki prišli iz Orleka. Čeprav nam je bila ta vas po zemljepisu blizu, nam je bila po občutkih daleč. Zdaj ni več tako, prav po tvoji zaslugi Iris, se bo še naprej vila naša povezovalna nit. Imamo veliko vprašanj. Nekatere bomo dobili v knjigi, ki je pravi zaklad, še posebno za naše bodoče rodove. Naši predniki so pravili: “Drev brez korenine n’ st’ji p’kuance“. Prav po zaslugi knjige vem, da naše drevo stoji pokonci in, da njegove korenine segajo globoko v zemljo..”

Avtorica se je na koncu zahvalila vsem, ki so zaslužni, da je knjiga ugledala luč sveta.

Po uradnem delu je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo in prisotni so imeli priložnost za prisrčno druženje in klepet.
Predstavitev je bila medijsko podprta.

G. Franc Pirjevec se v spremni besedi sprašuje: “Le kdo bi vedel, kaj je prevzelo naše prednike, da so se ustavili prav na tem neznatnem košku zemlje, ki je odsihmal znan kot mala kraška vas Orlek.”
Tega ne bomo izvedeli nikoli, vemo pa, da so bili ponosni, kleni in iznajdljivi ljudje, da so vztrajali na tej borni kraški zemlji. Kraševci smo znani po vztrajnosti in trmi.

Takšni so bili tudi naši predniki, saj se je vas ne le ohranila, temveč se do današnjih dni tudi razvijala.
…in tako bo tudi v nadalje.

Fotografije: Zdravko Husu in Dušan Savov